Na vas se obračamo kot na ključne državne deležnike z močjo ukrepanja tudi na področju naših prizadevanj.

Od odhoda NATA iz Afganistana se množijo opozorila o kršenju pravic tamkajšnjih žensk, v zadnjem mesecu pa skoraj dnevno beremo o njihovem izključevanju iz javnega življenja in šolanja zaradi politik nove talibanske vlade. Priča smo popolnem neuspehu zahodnih vlad, da bi zaščitile pravice vseh afganistanskih žensk, tudi zagovornic in zagovornikov človekovih pravic. V Ženskem lobiju Slovenije z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje v Afganistanu in druge kršitve pravic žensk širom sveta, kot tudi brezbrižno držo in nesprejemanje odgovornosti članic NATA za posledice lastnih dejanj. Pričakujemo, da bodo predstavnice in predstavniki Slovenije v ospredje delovanja na področju mednarodne politike in sprejemanja odločitev v mednarodnih organizacijah nepopustljivo vztrajali pri uveljavljanju mednarodno priznanih pravic žensk (tudi) v Afganistanu.

Ko so države, članice zveze NATO, opravičevale vojno v Afganistanu leta 2001, so si odele tudi plašč rešiteljic žensk izpod jarma talibov. NATO je Afganistankam dal na izbiro le dvoje: zatiranje s strani talibov ali svobodo s strani invazije Zahodnih vojaških sil. A kruti umori žensk v zadnjih desetih letih, kot npr. kamenjanje, brcanje in vlečenje za avto privezanega telesa mlade Afganistanke leta 2015 v centru Kabula, v t.i. liberaliziranem Afganistanu, in pred očmi zavezniških vojaških sil ter v neposredni bližini palače »naprednega« predsednika, zgovorno pričajo o »liberalnem odmerku« pravic žensk, ki so jih zagotavljali vojaški zavezniki. Ta in podobne zgodbe jasno povedo, da »napredni Zahod« ni bil rešitelj afganistanskih žensk in deklic in da talibi niso edini, ki ogrožajo pravice žensk. Ne pozabimo tudi, da so Afganistanke smele prvič voliti že leta 1919, v času vladavine kralja Amanullah in kraljice Soraye Tarzi. Obdobje, ko so pod njuno vladavino ženske dobile mnoge pravice, je bilo kratko, ne le zaradi verskih skrajnežev, ampak tudi zaradi britanskih političnih interesov, ki so bili pomembnejši od pravic žensk.

Bati se je, da bo tudi tokrat tako. Politični voditelji in voditeljice držav, ki so podporo javnosti za sodelovanje v NATO silah v Afganistanu kupovali tudi z osvoboditvijo žensk, so prav te ženske, ki so jim obljubljali varnost, izobraževanje, pravico do dela in vključenost v javno in politično življenje, pustili na cedilu. In na cedilu puščajo tudi vse več žensk v svojih državah. Ženski lobi Slovenije se zato pridružuje pozivu civilne pobude »One Billion Rising« h globalni solidarnosti za pravice afganistanskih žensk. Podporo, po kateri kličejo one same in ne táko, ki se nam zdi najprimernejša.

Ob tem pa ne smemo pozabiti na pravice žensk v številnih drugih državah, v katerih vihrajo vojne in konflikti ali vladajo konservativni režimi. Žal smo že vrsto let priče retradicionalizaciji družb in posegom v že pridobljene pravice, ki kličejo k »naravni« ureditvi sveta.

Skladno z navedenim vas prijazno pozivamo, da v okviru svojih pristojnosti in možnosti na prvo mesto zunanje politike oziroma vključevanja Slovenije na evropskem in tudi svetovnem političnem zemljevidu kot uradno in jasno stališče Republike Slovenije, postavite uveljavljanje človekovih pravic, pravne države, trajnostni mir in razvoj ter svobodo za vse ljudi ne glede na spol, državo bivanja in druge osebne okoliščine, s poudarkom na Afganistanu, kot aktualne pereče problematike, pri čemer vam, pri oblikovanju strategij, izhodišč in konkretnih rešitev, ponujamo svoje sodelovanje in podporo

Naš poziv predstavlja tudi vabilo k vsakokratnem tehtnejšem razmisleku o upravičenosti poseganja v neodvisnost in suverenost drugih držav in njihovih prebivalk in prebivalcev. Nedopustno namreč je, da v imenu varovanja človekovih pravic, pa tudi žensk, opravičujemo brezkompromisno ekspanzijo mednarodnega kapitala ter druge geostrateške interese nekaterih držav ter nasilno uveljavljamo prepričanja o tem, kakšna naj bi bila podoba tega sveta. Zato ocenjujemo kot nujno, da je v ospredju delovanja na mednarodnem področju predvsem zavedanje, da skupno prihodnost lahko in moramo sooblikovati tudi ženske, pripadnice vseh ras, narodov in etničnih ter drugih družbenih manjšin in verskih skupnosti, ne glede na to, kje na tem planetu živimo.

S spoštovanjem,

Ženski lobi Slovenije, Ana KALIN, predsednica

S člani in članicami:

Društvo Dobrnič, dr. Vera KLOPČIČ, predsednica

Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, Maja PLAZ, predsednica

Društvo za nenasilno komunikacijo, Katja ZABUKOVEC KERIN, predsednica

Društvo Ženska svetovalnica, Lucija UŽMAH, predsednica

Forum za enakopraven razvoj, Darja SEKULA KRSTIČ, predsednica

Mirovni inštitut, dr. Iztok ŠORI, direktor

Zavod Tri, Ana PINTAR, direktorica

Združenje univerzitetnih izobraženk Slovenije, Darja TERAN, predsednica

Jana JAVORNIK, PhD (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske)

zasl. prof. dr. Maca JOGAN

Liana KALČINA

Andreja KOKALJ

Nada KRAŠEVEC

Sonja LOKAR

Violeta NEUBAUER

Milena ŠMIT

Ema VERBNIK

Živa VIDMAR

Ljubljana, 27. september 2021