Sinji vrh nad Ajdovščino
Vipavska dolina, ki se na eno stran opira na Trnovski gozd, na drugi pa se spogleduje s Krasom, ponuja številna izhodišča za razgrete pohodniške korake. Tisočak, ki se dviguje nad bleščečimi strehami Ajdovščine, je dosegljiv po pešpoti iz mesta, prek Stare babe. Menda je pot bolj primerna za mlade, kot stare, a z ženskami nikoli ne veš, koliko let skrivajo v žepu!
Naš načrt je bil tokrat bolj prizanesljiv do nog in smo za začetek poti izbrali cerkev Angel varuh (pomenljivo, kaj ne?) na koncu razpotegnjene vasi Otlica. Do nje smo se pripeljali iz smeri vasi Col. Vijugasta, ozka cesta nam je odprla pogled na nekoliko drugačno okolico v kateri so prevladovali majhni griči z visokoraslimi bukvami spetimi na vrhu kot čop na glavi. Vasi so razpotegnjeno stegovale svoje konce in je bilo težko ugotoviti, kje se ena konča in druga začne. Hiše in domačije razmetane pod griči, dolgočasno pravilne in barvno poenotene, ponujajo varno zavetje pred ostro vipavsko burjo. Na Gorenjskem se je sneg skujal in pobegnil sem, bližje morju, nam v posmeh in Gorjanom na veselje.
Pot do Sinjega vrha pelje prav iz vasi Otlica, mimo pokopališča, ki je na nasprotni strani ceste ob kateri stoji velika vaška cerkev. Pot se postopoma usmeri k Robu in že na začetku ponudi pogled z 847 metrov visokega Otliškega maja. Od tod do Sinjega vrha vodi več poti. Tisti, ki ljubijo razgled se držijo roba, ostali pa se lahko umaknejo v gozd in hodijo po uhojenih poteh do prve znamenitosti imenovane Luknja ali Otliško okno. Menda ga je s svojim rogom zvrtal Javorov hudič, ko je hotel priti do zlatih stebrov pod Čavnom, a se je, neroden kot je bil, spotaknil in z glavo zaletel v otliško reber. Otliško okno je visoko 10 metrov in široko 6, skozi njega se vidijo vasi spodaj, Slokarji in Čohi. Bukve so porasle vrtačo in presegle nazobčani rob skal, ki spominja na utrjeno srednjeveško obzidje. Na bližnji planoti je smerokaz za Polža, iz kamnov oblikovano spiralo. Leta 2001 je arhitekt Damjan Popelar videl s kamni zametano vrtačo in se domislil, da bi kamne uporabil za umetniško instalacijo. Ker je kamnov bilo še dosti, je z njimi naredil še piramido, ki stoji pred vrtačo.
Grmi šipka in brina so januarja najbolj primerni za obiranje, v kolikor niste občutljivi na trne in bodice s katerimi se branijo pred obiralci. Za nabiranje drugih naravnih darov pa je treba počakati do pomladi. Razgled z Roba sega ob jasnih dnevih do Dolomitov in Benetk. Ob času ugodnih vetrov tod jadrajo padalci in jadralna letala. Po dobro označeni poti pohodnik prispe skozi vas Petelinje do turistične domačije Sinji vrh, ki nas prevzame s svojo urejenostjo in tudi gastronomsko ponudbo. Z vrha hriba je razgled na Dolomite, Kamniške Alpe, Snežnik, Nanos, a kot da to ne zadostuje sodobnim turistom si je domačin omislil majhen zunanji bazen in igrišče za otroke. Domačijo obkrožajo skulpture nastale na likovnih delavnicah na Sinjem vrhu. Množica slik, risb, grafik, lesenih skulptur krasi tudi notranjost domačije, ki premore kamin in etnološko sobo. Okrepčani in spočiti smo se odpravili po isti poti nazaj, do Otlice in od tod dalje proti domu.
Miomira Šegina