Za blagor otrok gre?

Ustaljene norme je potrebno rušiti, ko za to pride čas. Norma, da sta oče in mati najboljša starša otroku je v praksi neštetokrat postavljena na laž. Novice so polne primerov nasilja v »normalnih družinah«, posilstev med štirimi stenami, zanemarjanja otrok in njihovem tavanju v svetu odraslih, ko starši zaradi celodnevnih obveznostih zanje nimajo časa. Enako laž o otrocih kot našem največjem bogastvu srečujemo v slovenskem družbenem okolju, ko  se pediatrična klinika zida desetletja, ko se osnovnošolcem ne zagotovi šolska malica, ko se starši izgubljajo v več let trajajočih ločitvenih postopkih, ko imajo mame zaradi porodniškega dopusta manjše možnosti za zaposlitev in ne nazadnje, ko ti naši otročički odrastejo in obtičijo na zavodih za brezposelne, brez delovnih praks in možnosti za osamosvojitev.

Kaj se pravzaprav očita istospolnim parom – to, da želijo uradno potrditi svoje razmerje zato da bi lažje uveljavljali pravice predvsem materialne naravi (zavarovanja, dedovanja etc.). Očitno se družba boji istospolnih parov in jim poskuša naprtiti etiketo spolnih izprijencev,  ali celo pedofilov. Vendar pedofili nimajo s tem prav veliko zveze, saj ti živijo tukaj, med nami, v službah in v »normalnih družinah«, med izobraženci in med duhovniki, skriti za svojo normalnost dokler se jim ne dokaže izprijenost, ki jo takrat prav radi imenujejo bolezen. A zanimivo, nihče od njih ne prosi za zdravniško obravnavo preden se jih ne spozna za krive (dr. Thomas Szasz).

Nekateri se radi naslanjajo na naravo in njena pravila, ki so v pomanjkanju človeškega razuma zadnje pribežališče številnih dušebrižnikov. A narava je tako raznolika in prilagojena na dane pogoje življenja, da se nam izmika in nam ponudi primere za prav vse, kar si želimo: race skrbijo za gnezdo in mladiče,  racmani se potepajo in celo uničujejo zarod, a glej ga zlomka, laboda sta si zvesta celo življenje in skupaj skrbita za mladce! Levinja lovi in prinaša ulov levu, a kaj ko bogomolka po paritvenem plesu en, dva, tri požre svojega ljubčka… Primeri so raznoliki, uporabni za različne okuse in prilike.

Starševstvo je bilo nekoč bolj kot ne kopiranje znanih vzorcev obnašanja in razmerij med moškim in žensko. Danes se starševstva učimo od samooklicanih strokovnjakov, ki prav tako tipajo v temi; teorij je veliko in se spreminjajo glede na obstoječe družbene razmere. Pri priznanju pravic istospolnim parom ne gre za otroke temveč za nove oblike partnerstva, ko se bo, morda, presegel zakoreninjeni pogled na močnejši in slabotnejši spol – najpogostejši kamen spotike v družinskih odnosih in v razumevanju človeka na sploh.

Miomira Šegina

17.3.2015

Komentiraj


Sponzorji in donatorji