P9160449Morava-OvčarPtič zlomljenega krila
Tokrat nas je pot zanesla v Šumadijo in mesto Kragujevac, ki je od Beograda oddaljen dobrih 120 km, kar pomeni dobro uro in pol vožnje po novi avtocesti. Vožnja nikakor ni dolgočasna, saj gre cesta mimo vasi in krajev, ki se jih počasi lasti novodobna arhitektura. To, kar najbolj pritegne opazovalčev pogled so lepo zaokroženi griči, obdelana polja, pašniki in jase na katerih se pasejo ovce, konji in goveda.
Kragujevac je prvo mesto v Srbiji. V času med 1818 do 1841 je bil prestolnica tedanje srbske države, a na začetku Prve svetovne vojne je to postal znova s prihodom prestolonaslednika Aleksandra, Vrhovne vojne komande in centralne srbske bolnice iz Beograda. Zatorej ima Kragujevac najstarejšo Gimnazijo (1833) in Licej (1838), prvo gledališče (Knjažesko-srbski teater, 1835) in prvo lekarno v Srbiji. Mesto je bilo po Drugi svetovni vojni znano tudi po proizvodnji orožja (Zavodi Crvena zastava), a tudi po proizvodnji avtomobilov, traktorjev in avtobusov Fiat. Kdor ne pozna Zastavo 750, ti. Fićka? V času napada NATO-sil je bila tovarna porušena 1999., a je s prihodom italijanskih investitorjev znova zaživela. Danes se v zastavini tovarni avtomobilov izdeluje Fiat 500 L. Mesto ima bogato tudi kulturno tradicijo: KUD Abrašević tukaj deluje od leta 1904, mestni Narodni muzej se ponaša s prek 1000 umetnin pretežno srbskih slikarjev, v muzeju Stara livnica je predstavljen razvoj industrije v mestu in v Srbiji…
Kragujevac pridobiva pitno vodo iz dveh akumulacijskih jezer, Gruže in Grošnice. V samem mestu so Šumarice, zelena oaza mesta . Tam po urejenih trim stezah tečejo športni navdušenci, po sprehajalnih poteh se sprehajajo ljubitelji narave in druženja; najsi gre za upokojence ali mlade družine, za vse je dovolj lepih kotičkov za uživanje. Sredi gozda sta turistični kompleks in restavracija, nedaleč stran je staro vojaško pokopališče iz 19. stoletja in kip spečega leva. Tega so Nemci prenesli iz Topole, (kamor ga je dal prvotno postaviti kralj Aleksandar), da bi »čuval« njihove pokopane vojake. Drugemu levu se je izgubila vsaka sled. Vendar največ ljudi obišče Šumarice zaradi spomin parka, da bi se poklonili žrtvam nemške okupacije – 2300 talcem streljanim 21. oktobra 1941.
Paul Kenig, komandant I-724 puka, ki je vodil streljanje, je s svojo surovostjo presegel odredbo generala Franca Bemea, ki je za smrt 10 nemških vojakov zahteval »100 ljudi za enega«. Iz okoliških vasi, Gornjega Milanovca in Kragujevca so Nemci samo v času med 19. In 21. oktobrom zajeli več tisoč mož, jih namestili v lopah na periferiji mesta, kjer so čakali na to, da bodo ustreljeni. V dolinah Erdoglijskog in Sušičkog potoka je po streljanju ležalo mrtvih nekaj tisoč ljudi. Med streljanim je bilo tudi 300 kragujevških Gimnazijcev in cel razred otrok starih med 12 in 15 let, med njimi pa največ malih čistilcev čevljev – Cigančkov. Ko so na streljanje odpeljali cel razred je k njim stopil ravnatelj Gimnazije, ki ga Nemci niso imeli namen odpeljati. Ta je brez zadrege in strahu šel z njimi in rekel: »Tudi zdaj jaz držim učno uro!« Spominski park leži na površini 352 hektarjev, na katerih se nahaja 30 skupinskih grobišč. Leta 1976 je na vhodu parka postavljen muzej posvečen žrtvam tega dogodka in predstavitvi gradnje parka in spomenikov v njem. Del muzeja zaseda razstava na temo 21. oktobra, ki je zapuščina Petra Lubarde. Na stopnišču v prvo nadstropje je predstavitev zgodovine Kragujevca z okolico. Na desetih grobiščih stojijo spomeniki, ki nosijo poseben pomen in sporočilo. Na grobu dijakov in učiteljev stoji spomenik Ptič zlomljenega krila, na grobu ciganskih otrok stoji spomenik Kristalni cvet in kolo, simbol njihovega popotniškega življenja. V Mavzoleju je, poleg presunljive postavke šolskih zvezkov, drobnih portretov žrtev in njihovih zadnjih sporočil najbližjim, izvezena pesem Krvava bajka Desanke Maksimović in pismo Nikole Tesle iz New Yorka, posvečeno istemu dogodku in junaštvu ustreljenih dijakov. Med žrtvami je tudi komunistka Nada, ki je protestirala na ulicah Kragujevca proti okupatorju in zajetju talcev. Vsako leto na ta dan imajo kragujevški šolarji zgodovinsko Učno uro, ko se zberejo v spominskem parku in se poklonijo padlim prebivalcem in učencem svojega kraja. Kragujevac je mesto spomina, vendar ni njegov ujetnik. Kdor ne pozabi svoje preteklosti, se lažje ozira tudi v prihodnost.
Danes so Šumarice tudi mesto počitka in zabave, tam je lepo urejeno kopališče ter adrenalinski park kamor najraje zahajajo starši z otroki. Ob jezeru je nekaj gostišč z domačo srbsko kulinariko, ki nikogar ne razočara. V bližini mesta je nekaj samostanov odprtih vrat za turiste, ki jih ne manjka tekom celega leta. Za hribolazce je lep pohod na planini Ovčar in Kablar od kod je čudovit pogled na okolico in meandre reke Morave. Borački kras, posebnost v tem delu Srbije, še posebej izstopa iz doline Gruže – ostri črni vršaci govorijo o njegovem domnevno vulkanskemu izvoru. V turskih časih je na njegovemu vrhu stala trdnjava Borač (15. stoletje), sedaj so tam le ruševine.
Šumadija je za tujce relativno neznan biser, zato še ni izgubil sijaja ali pa se zavil v turistični celofan. Pristnost je tisto, kar tukaj najbolj šteje!
Mimi Šegina, 25.9.2017

Komentiraj


Sponzorji in donatorji