Medtem ko iščem stezico do bližnjega gozda vidim kolone avtomobilov, ki se valijo iz Štajerske proti Ljubljani. Slika je ista na gorenjski ali dolenjski »dovoznici«. Ne da bi se zavedli, smo postali migranti, ki dnevno preživimo po več ur na cesti, ujeti v svoje pločevinaste konjičke, z mislijo na delo, ki smo ga ali nismo opravili. Spomnim se leta, ko je gospodarstvo podprto s politiko globokih počepov (ali priklonov) začelo kar hitro uvajati ta evropski delovnik. Delo z začetkom ob 8.00 ali 9.00 uri do 17.00 in dlje naj bi predvsem omogočilo usklajeno sodelovanje z evropskimi podjetji. Temu so se hitro prilagodile šole in vrtci, javne službe pa ne tako hitro, a vendarle. Če tako preštejemo ure posvečene delu, jih je s prevozi vsaj deset. Če ni nadur. Tako so ljudje priklenjeni na svoje delovno mesto skoraj polovico dneva. Kako ob tem tempu najti čas za partnerja, otroke, starše, prijatelje, za počitek in prostočasne dejavnosti, obisk zdravnika, rekreacijo, delo na vrtu ali v hiši? Veliko je bilo izjav, da se z novim delovnikom ljudje ne bodo razdajali popoldanskim dejavnostim, najsi gre za delo v hlevu, šivanju in pletenju ali praktičnemu delu za ureditev doma. Nič za to – kjer nastane problem, ali pomanjkanje veščin in časa, vam reklame takoj postrežejo z izvajalci, ki bodo namesto vas vse uredili. Seveda, da ne zastonj. In tako se denar kotali, nekje se kopiči, drugje ga nikoli ni. Četudi se na vso moč trudite izpolniti zahteve delodajalca, lahko v hipu spodleti, vam ali podjetju. V času neprestanih nihanj, prevar, laži, zavajanja in naglih skokov in padcev nihče več ne more računati na mirno in dolgoročno delo. Zvestobe do delodajalca nihče ne ceni, pomembno je delati prek človeških meja in ko telo ali duh odpove oditi. Pa ne v bolniško temveč kar na zavod za zaposlovanje. Porast depresivnih in drugih psihičnih bolezni pri odraslih in otrocih, enormna obolelost z vsemi vrstami raka, porast nasilja, osamljenosti, nesmiselnosti, nezadovoljstva, onesnaženja vode in narave so nekateri najbolj prisotni negativni učinki, ki so posredna ali neposredna posledica »evropskega pogleda na delo«. (Evropa pa še zelo prijazno gleda na razlike v plačilih za enako delo, ki ga opravi ženska in zasluži 450 € bruto manj na mesec, kar znese 5.400 € na leto in v 40 letih 216.000€. Razumem, zakaj bi si želele spremeniti spol, če že družbe ne morete.)

Nekaterim taka ureditev ustreza, predvsem  tistim, ki želijo zgraditi kariero in jim socialni vidiki bivanja ne predstavljajo prioritete. Če imaš denarja dovolj in več, lahko najameš varuško za otroke in bolne starše, jim ponudiš programe za tako in drugačno pomoč ali aktivnosti, ki so v trendu. Svoj prosti čas pa porabiš za fitnes, frizerja, nakupe, srečanja s pomembnimi javnimi osebnostmi  in živiš navidezen American Life. Je pa res, to sem tudi sama doživela, da so ljudje ostajali po peti uri v službi samo zato, da bi z direktorjem malo poklepetali in nič kaj pametnega delali misleč, da bodo tako obdržali službo. Prav dolgo to podjetje ni živelo, sem pa dojela kako smo ljudje nadvse prilagodljivi, ponižni, nekolegialni, celo gladiatorski eden do drugega. Sama strokovnost, inteligenca, sposobnost sodelovanja z nadrejenim in podrejenim, inovativnost, pošten odnos do vsakogar niso lastnosti, ki bi vodile našo družbo. Vedno več je podrepnikov, izkoriščevalcev zvez in s tem podjetij in celih sistemov. Vi ste morda vsakodnevno izpostavljeni delovnim pritiskom, nekdo ob vas pa cel dan igra igrice in če od njega zahtevate, da opravi delo za katero je plačan, vas jutri obtoži mobinga. Tudi taki so, ki si to z lahkoto privoščijo, saj imajo primerno ozadje in si ga ne upate več dregniti. Rajši (ali neradi) na ukaz vodje prevzamete še njegove delovne naloge, brez dodatnega plačila. Vi boste zgorevali, on/ona se vam bo smejal,a.

Krhanje narodovega zdravja, ki mu več niso kos družinski zdravniki, je le najbolj viden rezultat takega načina dela in življenja. Temu navkljub nihče ne bo pokazal na tistega, ki je uvedel nehumane delovne pogoje, brez tehtnega razmisleka. Sistem se je prilagodil delu/lastniku kapitala in ne človeku. Normalen življenjski ritem: osem ur dela, osem ur počitka in osem ur spanja je postal stvar prestiža. Morda je čas, da razmislite, če imate še časa za spremembo in zaživite normalno življenje. Spremenite sebe in spremenili boste svet.

Mimi Šegina, 12.2.2019

Kategorije: Uncategorized
Značke: , , , , ,

Komentiraj


Sponzorji in donatorji