Pisma starega hudiča mlajšemu

Vsaka podrobnost z današnjimi časi je zgolj slučajna in nenamerna …

 

Mladi hudič: In kako ste toliko duš pripeljali v Pekel?“

Stari hudič: „S strahom.“

Mladi hudič : „Izvrstna strategija; zanesljiva in zmeraj aktualna. Česa so se bali? Mučenja? Vojne? Lakote?“

Stari hudič: „Ne. Bolezni!“

Mladi hudič: „Ampak, ali se v tem času ni obolevalo?“

Stari hudič: „Da, seveda je!“

Mladi hudič: „Kaj pa ostali, a niso umirali?“

Stari hudič: „Seveda, umirali so tudi drugi.“

Mladi hudič: „In? A ni bilo zdravila?“

Stari hudič: „Saj je bilo. Še preveč.“

Mladi hudič: „Ne razumem!?“

Stari hudič:„ Zgrešeno so mislili, da je edina stvar, ki jo morajo paziti življenje, ki ga imajo, pred vsem ostalim!! Niso se več objemali, pozdravljali, ljubili, odrekli so se vsakega človeškega kontakta, vsake človečnosti. Najprej so izgubili delo, nato so izgubili plače, potrošili so svoje prihranke in še zmeraj verjeli da so srečni, čeprav niso mogli zaslužiti niti za kos kruha. Nato so ostali še brez razuma. Mediji bi jim danes rekli nekaj, jutri spet kaj drugega in zmeraj so verjeli, kar so slišali.

Odrekli so se osebni svobodi… iz hiš več niso odhajali, niso več obiskovali svojcev in sorodstva. Svet je postal ogromno koncentracijsko taborišče prostovoljnih sužnjev. Sprejeli so vse tegobe tega sveta, samo da bi podaljšali svoje bedno življenje še za kak dan ali dva.

Zame je bilo kratko in enostavno. Predvsem enostavno.”

 

(Clive Staples Lewis, odlomek iz knjige “Pisma starega hudiča mlajšemu, 1942).

 

4 odgovori na “Pisma starega hudiča mlajšemu”

  1. Na italijanskem you tube sem poslušala odlomek Pisma starega hudiča.. potem pa sem našla vaš blog. Zanimiva koincidenca. Ja, Miomira, strah je danes postal orožje, neverjetno koliko pravic so nam že odvzeli v tako kratkem času. Ljudje se uklonijo in sprejemajo maltretiranje in škodljive ukrepe ,ker jih je strah. Moj oče mi je vedno rekel : Naj te ne bo strah, strah je znotraj votel, zunaj ga pa nič ni. Vsi mediji so v službi skorumpiranih oblasti po vsem svetu in ljudem podajajo željeno percepcijo sveta. Oh, ko bi se ljudje že zbudili! !

    1. Zdravo, Tatjana! Naključja so lepa reč, ker nas odpeljejo ravno tja, kamor bi morali priti pa tega ne vemo. Vsaj na začetku ne.
      Strah ubija sanje, je misel v kateri je veliko resnice. Zato se ne pustimo ustrahovati in sanjajmo svoje sanje še naprej. Še bolje je,
      če se potrudimo, da postanejo resničnost. A to velja le za lepe sanje;-)! Vabim te, da pogledaš moje zapise pod “aktualno” in najdeš še kak zanimiv zapis!
      Vesela bom tudi, če boš mojo stran delila, da se lažje najdemo.

  2. Knjigo sem celo prebral in v njej ni tega odlomka. Prav tako knjiga ni zastavljena v obliki dialoga, ampak so v njej samo pisma starega hudica. Nekdo si je izmislil, da ta odlomek spada v to knjigo.

Dodaj odgovor za Miomira Šegina Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja