12 let umetniškega ustvarjanja srbske performerke Marine Abramović in nemškega umetnika Ulaya
Razstava predstavlja najbolj obsežno retrospektivno razstavo dvojca, ki sta imela skupno ustvarjalno in življenjsko zgodbo – ta se je začela leta 1976 v Berlinu, ko sta se prvič srečala, in je trajala do njunega zadnjega performansa, obhoda kitajskega zidu leta 1988. Ulaya je zadnjih 12 let življenja prebival v Ljubljani, z Leno Pislak, ki po njegovi smrti (leta 2020) vodi Ulayevo fundacijo.
To obdobje šteje za njuno najbolj ustvarjalno obdobje, ko sta živela v starem, predelanem policajskem kombiju in z njim prepotovala ves svet. To je bil zavesten izbor svobodnega gibanja in bivanja neodvisen od vseh civilizacijskih omejitev. V tem času sta zapisala manifest, ki jima je bil v oporo pri delu. Performerji na začetku niso bili cenjeni, za nastope jim največkrat niso plačali tako da sta se tudi Marina in Ulay morala marsičemu odpovedati, kot Marina nekje zapiše: »Ni nama bilo treba plačevati najemnine, nisva imela računov za telefon, ničesar nama ni bilo treba početi kot živeti v avtomobilu in ustvarjati. Neverjetno, kako si potem produktiven. Nisva se ukvarjala z neumnostmi, samo ustvarjala sva.
Marina Abramović je aktivna še danes, razstavlja v vseh svetovno znanih galerijah in muzejih, vodi šolo performansa in je v ustvarjanju preigrala vse od odnosa do fizičnega telesa, občutenja bolečine in skrajnjih meja vzdržljivosti do globoko duhovnih izkušenj, ki so ji prinesle mir. » Šele takrat sem resnično razumela, kaj je duh in kaj je telo, kaj je um. Vsa moja dela se ukvarjajo z energijo.« Delo, 29.11.2025
Miomira Šegina, 18.12.25
V medijih:
https://cukrarna.art/sl/program/razstave/33/ulay-marina-abramovic/
