Nagrada Kristine Brenkove

Nagrade kot pogoj za obstoj

Ustvarjalci na kulturnem področju so odvisni od nagrad, še posebej tisti, ki morajo ministrstvu za kulturo dokazovati svojo uspešnost in prisotnost na kulturnem trgu. Če imamo trg za kulturo je, posledično, vanj vključen boj za publiko, bralstvo, galerije, predvsem za sredstva katera omogočajo preživetje na prenapolnjenem kulturnem tržišču. Da pa bi konzumenti tega trga dobili kolikor toliko boljši vpogled v to, kaj je vredno pozornosti in kaj ne, obstajajo nagrade in komisije, ki te nagrade dodeljujejo.

O nagradah ima lahko vsak svoje mnenje, sama sem imela priložnost sodelovati pri izboru Nagrade Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico. Pogoja sta bila prijavnina 60,00 € in dva izvoda slikanice, katere se po zaključku natečaja ne vračajo prijaviteljem, temveč se odstopijo v dobrodelne namene. Vse lepo in prav. Razpis za nagrado razpisuje Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije katere predsednik je Vladimir Kukavica, predsednik UO pa Janez Miš.

Letos je bilo prijavljenih 23 slikanic, (število založb ni bilo navedeno), kar je manj kot običajno. V ožji izbor za nagrado so bile nominirane slikanice iz založbe Mladinska knjiga, založbe Miš, KUD Sodobnost International in Moreflemus d.o.o. Nagrado Kristine Brenkove je prejela ista založba kot prejšnje leto in več let poprej – KUD Sodobnost International.  Žirija je pregledala na razpis prispele slikanice in se odločila tako kot se je. Izbranim čestitke, čeprav se je težko izogniti občutku, da je izbor bolj kot ne formalnost, saj se na natečaj redno prijavljajo in pridejo v izbor ene in iste založbe. Gre za založbe, ki zajemajo večji delež tržnega prostora in so tudi zaradi nagrad bolj medijsko izpostavljene, tako pač deluje trg: veliki zmagujejo, majhni izgubljajo. A vendarle je treba vztrajati.

Komisije (in nagrade) so bile in bodo obstajale – krojijo naše (v tem primeru otroške) bralne navade in vzorce mišljenja, zato se, upam, zavedajo teže odgovornosti, ki jo nosijo. Obstajajo pa tudi iskrivi bralci, ki hočejo in znajo sami presojati, katera knjiga-zgodba je vredna pozornosti, katera pa ne, in v istem kritičnem duhu vzgajajo svoje otroke.

 

Mimi Šegina, 27.10.2023

Dodaj komentar

Email ne bo javno objavljen. Obvezna polja so označena z *