Fenomen žrtve, Dnevnik, objava 24.6.26
Mladi fantje se odločajo za politiko desnice iz različnih razlogov. Občutek varnosti, ki ga danes vsi izgubljamo, mladi, tudi dekleta, iščejo v tradicionalnih vrednotah, predvsem v družini. Ta je zadnje čase v ospredju političnih in medijskih vplivnežev, kot tudi cerkve. Tradicionalne vrednote so aktualne vedno takrat, ko se bliža kriza, ali je ta že prisotna.
Družina je mini celica družbe, ki naj bi nam nudila zavetje in varnost pred nevarnostmi zunanjega okolja. Bolj zaznavamo nevarnosti zunanjega okolja, (negotovost zaposlitve, finančne pritiske, neuravnovešenost med uradnim in dejanskim stanjem, nedostopna zdravstvena oskrba …), bolj se zatekamo med štiri stene, v svoj družinski krog. A kaj ko je novi gospodarski in politični red s podaljšanimi delovniki, z nizkimi plačami, visokimi stroški, vedno slabšo socialno podporo najprej žrtvoval prav družino in družinsko življenje. Vendar tega ne bodo nikoli razglašali kot vzrok slabe družbene klime, ko za to obstaja bolj priročna rešitev: vrnitev v tradicionalne, okostenele družinske vzorce, kjer je (vsak) moški gospodar in ženska podrejena služabnica.
Tako se bo nakopičeno nezadovoljstvo nad življenjem, občutek ponižanosti, nemoči in neuspeha zopet sproščalo v okviru družine namesto na javnih protestih, na ulicah. Jasno je, kdo pri tem vedno potegne krajši konec. Drug razlog za ponovno čaščenje »tradicionalnih vrednot« je potreba družbe po otrocih – novi delovni sili in obrambni moči, tj. vojski. Obe sta v službi tistih interesnih skupin, ki jim sreča posameznika, otroka ali starša, ni prioriteta. Zato bodo ti svoje bodice usmerili, med drugim, v razmerje med moškimi in ženskami. Slednje so, po statistiki, najpogosteje žrtve moškega nasilja in uboja-femicida. To so dejstva s katerimi se mnogi moški nočejo ali ne morejo soočiti. Zato se sami razglašajo za žrtve feminizma, ki jim jemlje, kaj, pravzaprav – moč nad ženskami, da usmerjajo njihovo življenje po svojem interesu? Tako bi ONA ostala brez tistega do česar se je komaj dokopala, do možnosti odločanja o sebi in svoji usodi. Namesto da bi spola med seboj sodelovala, si pomagala, iskala skupno veselje in napredek, se zopet postavljata drug nasproti drugemu, kot bi bila sovražnika.
Človeški naravi je skozi stoletja privzgojen dvom v dobro in harmonično sobivanje, zato pa vedno znova zapadamo v začaran krog vojn in nesreč iz katerih pa največ koristi potegnejo zlagani ideologi »nezgrešljive tradicije obvladovanja drugega«.
Mimi Šegina, 22.6.2026