Ondan se je v Domžalah zgodila gorska kolesarska dirka za Slovenski pokal katere so se udeležili mladi kolesarji in kolesarke. Pod Šumberkom je bilo zelo živahno in sem se kot mimoidoča ustavila za nekaj časa. Tekmovanje je bilo razdeljeno po starostnih skupinah, dekleta in fantje so v vsaki skupini tekmovali skupaj. Le da so bila dekleta vedno postavljena v zadnjo vrsto, češ, da niso tako hitre in »bi lahko ovirale najhitrejše«, je bilo pojasnilo nekega sodnika. Jasno je, da, če štartaš v zadnji vrsti, nimaš možnosti, da bi zmagal. Ker so punce, bodo vedno postavljene kot zadnje, čeprav bi lahko štartale tudi v srednji vrsti, saj jih je veliko manj kot fantov. Vendar, kaj bi bilo, če bi med tolikimi fanti zmagalo dekle? Drama!
Obeležujemo leto prve slovenske pisateljice Zofke Kveder, ki je bila tudi urednica prve slovenske ženske revije Slovenka. Kot je v knjigi o avtoricah te prve ženske revije zapisala Marta Verginella, je časopis “odločno nasprotoval prevladujoči ideologiji, ki je s pomočjo medicinskih študij in evgenike dokazovala šibkost ženskega telesa in tako opravičevala zamejitev ženske prisotnosti in delovanja zgolj na zasebno sfero”.(Maja Kač, MMC, 30.12.2017). Tako je bilo pred 120 leti in je, marsikje prikrito, a prisotno tudi danes.
Za razliko od življenjske zgodbe Zofke Kveder, ki svoj kritični odnos do sveta in navdušenje nad umetnostjo ni izražala le v literaturi, temveč tudi v člankih in feljtonih, ki jih je objavljala v slovenščini, hrvaščini, češčini in nemščini, pa smo letos o Srečku Kosovelu izvedeli veliko več. Ni bilo dogodka, kjer ni bil vpleten skozi besedo, glasbo, znanost, ples in bog si ga vedi kaj. Nikakor mu ne oporekam pomena vendar smo leto namenili njegovemu in Zofkinemu življenju, le da je ona ostala v senci, nekje daleč, daleč stran od medijske pozornosti. Sprašujem urednice in urednike vsebin in dogodkov – zakaj?
Mimi Šegina
31.10.26